Dimnik, različne možnosti gradbenega materiala, vrata in okna ter odpadne vode so elementi gradnje, ki bi jim morali že na začetku pri načrtovanju objekta posvečati veliko pozornosti, sploh če se gradnje enostavnih objektov lotimo v lastni režiji. Danes obstajajo različne možnosti gradnje in materialov, ki so boljše od zastarelih in se pri novogradnjah ne uporabljajo več. Enako velja za dimnik in odvod odpadnih fekalnih voda.
Dimnik je gonilo ogrevalnega sistema
Dimnik je gradbeni element, ki mu namenjamo najmanj pozornosti, pa bi morali res največ vedeti prav o gonilu ogrevalnega sistema, ki brez dobrega dimnika, ki vleče ven dim, paro in pline, ne deluje ali je celo nevaren za požar in zdravje ljudi v prostoru.
Poznamo različne možnosti dimnikov, ki so zidani, šamotni, inox in plastični. Niso pa vsi primerni za vse stavbe. Če gledamo s strani zakonodaje in predpisov o gradbeništvu, ugotovimo, da sta dejansko primerni samo dve vrsti dimnikov, ki sta tudi edini, ki se v sodobnih časih vgradita v novogradnje. Če boste gradili v lastni režiji, morate na to biti zelo pozorni, drugače vas bodo opozorili že prej strokovnjaki ali pa ne boste dobili dovoljenja za gradnjo oziroma obratovanje objekta.
Pri izgorevanju energenta nastajajo visoka temperatura, plini, jedke snovi in para, ki ustvarja kondenz. Vse to vpliva na stanje dimnika hkrati pa so to zahteve, ki morajo biti po predpisih izpolnjene ter tudi certificirane, da lahko dobi dimnik dovoljenje za obratovanje.
Dimnik mora izpolnjevati naslednje pogoje in sicer: biti mora odporen na temperature do 600 stopinj Celzija, odporen na kondenz torej vlago, mora biti dovolj trden pri vzdrževanju in uporabi, odporen na korozijo in povsem plinotesen, da plini ne uhajajo v prostor, kar je nevarno za zastrupitev ljudi in živali.
Če pogledamo različne možnosti izdelave dimnikov ugotovimo, da zakonske zahteve izpolnjujejo samo keramične in inox (iz nerjaveče pločevine) dimniške tuljave.
Problem šamotnih dimnikov je, da niso dovolj stabilni, niso odporni na vlago in so prepustni za pline ter niso odporni na jedke snovi. Medtem ko plastični dimniki niso odporni na višje temperature od 160 stopinj Celzija.
Za nizkoenergijske ali pasivne hiše strokovnjaki priporočajo tri slojni keramični dimnik z dvema tuljavama za priklop dveh ogrevalnih naprav, ki izpolnjujejo vse predpisne kriterije. Za lesene in montažne hiše so tudi različne možnosti, od teh pa strokovnjaki priporočajo inox tri slojne dimnike, ki pa naj bodo zaradi požarne varnosti v toplotnih jaških, če so znotraj stavb.
Različne možnosti so tudi glede izgleda dimnikov. Keramični in inox dimniki so lepo oblikovani in jih lahko uskladite z okolico ter izgledom celotne stavbe, neglede na njen stil.
Nikar pa ne pozabite še na dodatke, kot so obrobe ter krovne plošče oziroma dimniške kape, ki morajo biti nagnjene pod kotom 45 ali 90 stopinj. Dimnik mora imeti še eno do dve dimniški vratci zaradi čiščenja in posodo za zajem kondenza. Prav na slednjo je marsikje pri starejših stavbah v lastni režiji videti, da so na ta pomembni gradben element pozabili, zato sistem ne deluje dobro.
Različne možnosti sistemov ogrevanja glede na gradnjo
Pri vsak stavbi moramo biti zelo pozorni na to, kakšen sistem ogrevanja bomo izgradili glede na tip stavbe, ali gre za nizko energijski objekt, ali bo gradnja klasična iz opek, lesa ali betona.
Kakšen bo sistem ogrevanja je odvisno od lokacije stavbe pa tudi od tega, ali gre za novogradnjo ali za sanacijo obstoječega objekta. Pri obeh imamo različne možnosti izbire gradnje in materiala. Če je stavba locirana na vlažnih ali mrzlih in visokogorskih lokacijah, potem strokovnjaki svetujejo lesene stavbe iz masivnega lesa in naravno izolacijo, pogosto gre za ovčjo volno, ki je tudi protipožarna.
Različne možnosti so tudi pri gradnji stavb, ki so na območjih, kjer je dokaj suho in ni ekstremno nizkih temperatur. Največkrat so novogradnje na teh območjih nizkoenergijske hiše, ki imajo lahko inox, ali plastičen dimnik, odvisno je, ali se ogrevajo nizko ali visoko temperaturno.
Na kaj še ne smemo pozabiti?
Tako, kot dimnik, so pri ogrevanju pomembna še vrata in okna, pri katerih imamo različne možnosti izbora materiala. Največkrat se ljudje odločajo za plastična okna, ki so najcenejša in precej trdna ter se ne zvijajo. Problem plastičnih oken, na katerega pozabljajo pa je, da stavba ne bo dihala in da se bo v njej nabirala vlaga ali celo plesen, zato je potrebno dodatno izgraditi prezračevalni sistem, če ne želite biti pozimi pri odprtih oknih. Priporočamo lesena okna ali kombinirana les in aluminij.
Pozornost na dimnik, okna in vrata je nujna, kot je tudi otok fekalnih voda. Tudi tu so različne možnosti in največja napaka, ki jo ljudje naredijo je, da ne posvečajo pozornosti materialu za odvodne cevi, ki mora biti zelo gladek in odporen proti koroziji, vlagi in kemikalijam ter seveda fekalijam.
Pozornost ne nujna tudi na to, kakšen je padec do greznice, čistilne naprave ali javnega kanalizacijskega sistema, da se odtoki ne bodo mašili.
